Tista Črna Kitara

Bil sem še Vladek
Ko so — kot vedno za praznik —
Prišli
Brkati cigani v hišo igrat
Oče je stopil v sobo po tisto črno kitaro
Ki jo je kupil
Za prvo plačo
Gospod tisto kitaro še imate
Gospod, tisto črno kitaro še imate?
Gospod, tista bila je res dobra
So ga spraševali
Še dolgo po tem
Zmeraj, ko hoteli so prositi drobiž
Zmeraj, ko igrali so v vaški gostilni
In hodili v pavzah do šanka
Pa njihove žene
Ko prišle so pred vrata
Po stare obleke
So rade vprašale:
Gospod, tisto kitaro še imate
Gospod, tisto črno kitaro še imate?
Gospod, tista bila je res dobra
Včasih, ko pridem domov
Sedim pod kostanji
In pijem
Pijem s prijat’li
Ki tam še živijo
Takrat, skoraj vedno
Pri mizi
Za nas zaigrajo
In vprašajo
Otroški obrazi
S hripavim glasom:
Gospoud, tisto gitaro šče mate
Gospoud, tisto čarno gitaro šče mate?
Gospoud, tista je bijla dobra
Tista je bijla dobra