Polna lunca

Ko nad mestom se zmrači
Jaz na sprehod se podam
Kar tako mal med ljudi
Ker doma preveč sem sam
Sprehajam se in zrem v nebo
Kdaj polna lunca bo prišla
Ko jo zagledam, mi je lepo
Mi spet bo družbo delala
Gor na nebu sije polna lunca
Sije kar se da
Jaz pa tuhtam kje je tista punca
Ki mi je namenjena
Morda kot jaz se zdaj sprehaja
Al v družbi se smeji
Morda sanjarjenju se predaja
In mene si želi
Malo pivo naročim
In iščem kakšen znan obraz
Kot ponavadi nikogar ni
S katerim bi si krajšal čas
Za parom se skrivaj ozrem
In si mislim: Srečna sta
Pa si predstavljati začnem
Da pri mizici sva dva
Gor na nebu sije polna lunca
Sije kar se da
Jaz pa tuhtam kje je tista punca
Ki mi je namenjena
Morda tako kot jaz poseda
Morda že mirno spi
Morda pa tudi ona lunco gleda
In mene si želi
Aj nekoč, ko bova se našla
Ji reku bom: «Le kje do zdaj si bla?
Ti ne veš kako sem te vesel
Kako zelo sem te želel.»
In ona mi smeje dejala bo
Da je hrepenela pravtako kot jaz
Polna lunca pa še b’lj svetlo
Sijala bo z neba le za naju dva
Polnoč je že skoraj proč
Ko proti domu se podam
Odganjam dvom, a noče proč:
Kaj pa, če bom vedno sam?