Zaspan u Lublan

Pred otarijo,
za picerijo
in ob Ljubljanci,
vsepovsod do zdaj sem jaz e spal.
Na parkiriu,
pri gledaliu,
na javnem skretu,
prav povsod na tla sem glavco djal,
ker sem bil zaspan.
In kar tam
hotu sem priakat dan.
Na tacjonu,
pri tadijonu,
na Tromostovju,
vsepovsod do zdaj sem jaz e spal.
V tudentu,
pri parlamentu,
pa gor na gradu,
prav povsod na tla sem glavco djal,
ker sem bil zaspan.
In kar tam
hotu sem priakat dan.
A so vedno me zbudili trezni
in me stran podili jezni:
«Mar izgini! Mar izgini! Mar izgin domu!»
Sem se branu, joku, stoku,
spraeval v totalnem oku:
«Kva bi radi? Kva bi radi? Kva sem vam nardu?»
So me brcali, dvigvali, policijo so klicali.
Kaj sem hotu? Kaj sem hotu? Spoku sem pa u drugam.
Se pred njimi skril
in kar tam
se v klobi zvil,
pol pa spal, spal, spal, spal.
Na dvoriu,
na stopniu,
al pa v vei,
vsepovsod do zdaj sem jaz e spal.
Na betonu,
na kartonu,
na mehki travci,
prav na vse do zdaj sem glavco djal,
ker sem bil zaspan.
In kar tam
hotu sem priakat dan.
A so vedno me zbudili trezni
in me stran podili jezni:
«Mar izgini! Mar izgini! Mar izgin domu!»
Sem se branu, joku, stoku,
spraeval v totalnem oku:
«Kva bi radi? Kva bi radi? Kva sem vam nardu?»
So me brcali, dvigvali, policijo so klicali.
Kaj sem hotu? Kaj sem hotu? Spoku sem pa u drugam.
Se pred njimi skril
in kar tam
se v klobi zvil,
pol pa spal, spal, spal, spal.
Pol pa spal, spal, spal, spal.